Gor in dol po straniščni školjki

 

 

SOSEDOVA KRAVA

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+


Moram priznati, da sem po nedeljskem referendumu imel v mislih en zajedljiv, zagrenjen, žolčen, kritičen tekst, poln obtoževanja in hudih, težkih besed. Pa sem se pametno odločil, da bom zadevo prespal in predelal. In sem jo.

Lejte, ni vredno. Res ni. Doživel sem eno drobceno, že nevemkatero katarzo, ki pa me je očitno pripeljala do tega, da sem se odločil, da se mi (ta hip) za stanje in dogajanje v državi mrtvohladno jebe. Levica - prava, salonska, šampanjska, družabnoomrežna - apatično in vzvišeno čaka, da jo življenje samo obglavi, desnica pa pretežno - povejmo naravnost - laže. Ampak tokrat si bom dovolil, da bo vsa ta levodesna nesnaga spolzela mimo mene.

Res ne vem, zakaj bi se jaz, bitje, ki se vse življenje iskreno trudi, da bi se vsi okrog njega počutili vsaj znosno, če ne že dobro, vznemirjalo, ker enim ni toliko mar zase, da bi mignili z ritjo in glasovali, drugim pa je preveč mar zgolj za druge? Kaj je v tej formuli zame? "Marš, peder," si lahko rečem tudi sam, ko se mi bo to zdelo primerno. Moj cilj je jasen: še odločnejša skrb za mikrokozmos, v katerim so ljudje, ki me osrečujejo. Sveta, globalnega in velikega, očitno ne bom šel reševat. In ga tudi nočem.

In zato se me vse te poniževalne epizode končanega referenduma ne dotaknejo. Ali pa se me dotaknejo manj, kot bi si dovolil še pred nekaj dnevi. Če je to, da bi lahko jaz, ki skušam živeti tako, da bom umrl srečen in spravljen s sabo, imel enake pravice kot tisti, ki zamolči, da mu "diši druga stran" in se raje poroči ter nato zagrenjeno glasuje "proti", takšna nezaslišana groza, da bi to v očeh napol od strahu zblaznelih 392 tisoč Slovencev uničilo vsaj njihove otroke, zakon, družino, vero, če ne celo kar celo družbo, pa imejte takšno igro. In se cmarite v njej.

Ne, ne bom se spremenil v slovenca, zanalašč brez velike začetnice. Pripeljite mi svojo kravo, dragi sosedje. Ne bom pustil, da bo crknila. Lahko bi se mi smilila, da mora živeti z vami, ampak tako kot vi ne veste, kako živim jaz, jaz ne vem, kako živite vi. Ampak vas zaradi tega ne bom obsojal. Pustil vas bom živeti. In upam, da boste nekoč, nekje tudi vi to dovolili meni.

6 COMMENTS

Jani
07 Jan 2016
Prepričan sem, da bo prišel dan ko bo podoben prispevek, z drugačnim sporočilom, kmalu...drugače pa, zelo dober tekst!
TC
10 Jan 2016
In naj ta dan pride čim prej. Hvala.
Darko
22 Dec 2015
Enkrat si reku, da znam. Ne. Ti znaš. ;)
TC
23 Dec 2015
A tako, da je? :)
Mazzo
22 Dec 2015
Super
TC
23 Dec 2015
Pa saj veš, zakaj. :)

REPLY:

    



celestina.si

is mobile friendly
 

2015 © Renovatio  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers