Gor in dol po straniščni školjki

 

 

PEDER

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+


Eden od mnogih stavkov z zadnjega tvitmita: Veš, kar nekaj mojih prijateljev je..., pa si ne rečejo... No, stavek seveda ni bil moj.

Ja, pogosto uporabim besedo peder. In tudi na tem zadnjem tvitmitu sem jo. Pa ne v tistem, splošno privzetem slabšalnem pomenu, kar se mi tudi lahko zgodi. Uporabil sem jo, ko sem govoril o kakšnih čisto splošnih rečeh. Recimo tudi takrat, ko sem govoril o sebi.

Ja, sem pač peder. Recimo to besedo skupaj. Peder. Prav nobenih težav nimam z njo. Besede nas ne določajo. Sami se, s tem, kar počnemo. Sem srečen in zadovoljen človek in to je tisto, kar mi zadošča. Ne, zanalašč ne bom napisal, da sem tudi ponosen. Veste, to se mi zdi tako, kot če bi napisal, da sem ponosen na to, da imam modro-zeleno-sive oči. Menda. Ali pa, da sem ponosen na to, da imam številko noge 45. Vse to je del mene, položeno mi je bilo v zibko. Tako pač je. Lahko bi bil kvečjemu ponosen na to, da se poslušam.

In zato bom najbrž le težko poslušal ljudi, ki nekako pričakujejo, da ne bi uporabljal besed, ki jih sami težko spravijo iz sebe, da potem v stavkih nastajajo premolki. Ljudi, ki so presenečeni, da te besede sploh uporabljam. Poglejte, saj tisti, ki me poznate, veste, da nisem ravno tenkočuten in pretirano "politično korekten" in da mi je pretirana vljudnost prej sumljiva kot ne. In beseda, ime, opis, karkoli, čeprav s sabo lahko prinaša določeno konotacijo, je pač zgolj naš trud, da nekaj opišemo, popredalčkamo, kvalificiramo. In recimo, da se meni tega - kadar nisem ravno v službi - ne da (več) početi. Pa saj veste, kaj je Shakespeare o besedah in imenih ruknil iz sebe že stoletja nazaj. Tip je vedel, kaj govori.

Bodi drugo ime! Kaj je ime?
Čemur se reče vrtnica, enako
sladko z drugim imenom bi dišalo.


Jaz pa sem najslajši, kajne?
 

2 COMMENTS

Sabina
16 Jan 2017
Zanimive prispodobe. Tale, z vrtnico na koncu za piko na i. Si kar si. Smo, kar smo. Ne glede na ime, ki nam ga izberejo ali... kot si ga nekateri ozberejo sami. Še vedno so. Oni sami.
TC
16 Jan 2017
Ja, točno to je tudi moj point. So imena, so besede, so pomeni. Vse to je odvisno tudi od "sprejemnika" tistega, ki te reči posluša. In neusmiljeno pobiranje robov in čeri iz vsega, kar nas obkroža, se mi zdi nesmiselno, ker si po mojem jemljemo še enega od "prijemov", s katerimi se laže prebijamo.

REPLY:

    



celestina.si

is mobile friendly
 

2015 © Renovatio  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers