Gor in dol po straniščni školjki

 

 

NE, MARKO

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Ameriške volitve... Ne bom niti... Ne, res nima smisla, ker je v Sloveniji, Slovenkah in Slovencih nabranega toliko politično-analitično-napovedovalsko-prepirljivega znanja, da se pravzaprav o tem, kar se je dogajalo v zadnjih dneh tam čez veliko lužo, *res* ne da povedati nič novega. Pa tudi ne bi hotel.

K pisanju me je spodbudilo nekaj drugega, in sicer naslednji tvit, ki se dotika ameriških povolilnih dogajanj. Marko, ki ga zaradi vsega, kar počne kot župan in podjetnik, izredno cenim, pa včasih, ko gre za politiko, vsaj za moje pojme in okus, malce preveč poenostavi. Kdo ve, morda zato, ker je politik. ;) Kakorkoli, tole je napisal:

 
Saj sem mu potem odgovoril, kaj si mislim o tem. Da potrebujemo enotnost politike, ne enotnost naroda. V bistvu gre pri njegovem tvitu in po mojem mišljenju za popolnoma drugačen način dojemanja stanja, med zrelim, ki ga pozna tujina, in nahoruk, kar imamo doma.

V Ameriki je bila demokratska stranka, natančneje Hillary Clinton, tista, ki je pozvala, da je treba žogico umiriti in da je Trump pač predsednik vseh Američanov. In prav to je tisto, česar slovenska politika, vseh barv, odtenkov, nazorov in smeri doslej po volitvah in tudi pozneje med mandatom ni bila sposobna narediti. In tudi ni. Seveda so tudi besede Clintonove precej piarovske, ampak vsaj kažejo na določeno treznost politike, ki se zaveda, da mora sobivati tudi po volitvah. Kaj pa opazujemo mi?

Tisti, ki morajo vlado zapustiti, se čez noč prelevijo v najbolj zagrizene kritike vsega, kar nastaja. Postanejo najbolj goreči nasprotniki ravnanj aktualne oblasti in obenem najbolj goreči zagovorniki rešitev, ki jih - če smo iskreni - samo niso spravili pod streho, pa kakršnikoli so njihovi motivi že bili. Ko gre za takšno dojemanje in ravnanje, se lahko ozremo kar po celotni falangi SDS, zelo blizu je s takšnim ravnanjem tudi nekdanja premierka Bratuškova (oprosti, Marko, ampak tako pač je), ki je sicer tudi svoje premierske nastope večji del temeljila na stavkih "Kaj ste pa vi (Janševa vlada) naredili?" 

In razpoka med politiki ter prepad med politiki in "narodom" se širi. Niso politične stranke, parlament in kar je še tega po javnomnenjskih merjenjih kar tako ustanove z najmanj ugleda pri nas. Ugled si je treba pač prigarati. In politika, ki enotnosti ni sposobna niti na verbalni, kaj šele dejanski ravni, ugleda ni vredna. In naša politika ostaja trdno na dnu. In žal ne kaže nobene pripravljenosti, da bi se dvignila. Marko mi je pozneje odgovoril, da smo še mlada država, da je drugod razvoj politike trajal dlje. Prav, razumem, ampak 25 let, od katerih smo jih kar nekaj preživeli v takšnih ali drugačnih krizah, bi pametne, preudarne in v "dobrobit vseh državljanov" zagledane politike vseeno moralo malce premakniti.

Katere besede torej ne razumemo? Pamet? Preudarnost? Zagledanost (vase)?
 

8 COMMENTS

Slavko
10 Nov 2016
"Ljudje, ki so dovolj nori, da mislijo, da lahko spremenijo svet, ga na koncu tudi resnično spremenijo." Steve Jobs Nekaj takšnih je tudi v naši politiki. Samo ljudje jih moramo poiskati, ponavadi niso v ospredju, ker se ne poslužujejo politikantskih, populističnih fraz. Delajo v kar verjamejo. Mene so meseci predvolilne kampanje v ZDA še bolj utrdili v prepričanju, da ŽAL v politiki uspevajo tisti, ki najdejo način, da se o njih govori. Pa sploh ni važno, če gre za pozitivno ali negativnos plat zgodbe., vsaj v ZDA. Pri nas je to malo enostransko. Tisti, ki poudarja negativne zgodbe, je uspešnješi od tistega, ki ima v ospredju svojega pojavljanja pozitivne zgodbe z zavedanjem, da tudi negativne obstajajo. Zelo klišejsko je za nekatere, če rečem, da so tisti, ki so prišli v politiko iz realnega sveta, ki so nekaj ustvarili lahko uspešnejši od tistih, ki prihajajo iz nekih negospodarskih inštitucij. Njihov pogled je drugačen, njihovo obdelovanje izzivov , ne problemov, je drugačno, tudi enostavnejše, če kdo želi to tako razumet. Politika ni nekaj imaginarnega, je konkretno delovanje s proizvodi, zakoni, ki bi naj služiti, olajšali življenje nam vsem. Zapletanje zakonov je tako, kot da bi v proizvodnji proizvajali zelo komplicirane proizvode, ki jih večina ne zna, ne zmore uporabljat. Enostavna navodila se lažje izpolnjujejo, enostavni zakoni se lažje izpolnjujejo. Kdor je deloval v realnem sektorju ve, da s kompliciranjem doseže manj in mu to ni v interesu. Zakaj sem se sploh oglasil? Zato, ker Markota poznam, vsaj tako si v svoji preproščini domišljam. Dopuščam možnost, da se motim, ampak ravno v tej njegovi preproščini najdem marsikdaj kaj novega. Marsikaj se nam včasih zdi preveč preprosto povedano. Imam pa to srečo, da sem se v življenju naučil, da o slišanem brez razmisleka ne sodim. "Pesimist bo iz izziva naredil problem, optimist pa iz problema izziv." (ne vem kdo je to izjavil) Sam si želim čim več optimistov.
TC
11 Nov 2016
hahahahaha Ne me narobe razumet, jaz sem skušal samo malo natančneje pojasniti, kaj me je gnalo, da sem šel to pisat in kako razmišljam o dogajanju pri nas. :)
Slavko
11 Nov 2016
Tomaž, moram priznat, da sem občasni prebiralec vaših zapisov. Moj zapis ni bil kritika kogar koli. Sem zapisovalec tega, kar mi gre skozi misli. Včasih to objavim, včasih si shranim pri sebi. Mogoče za kdaj kasneje, da se spomnim. In ja, hvala bogu, da še obstajamo neomajni, nepopravljivi optimisti.
TC
10 Nov 2016
Slavko, da najprej razčistiva tole. Vse, kar počne Marko kot poslovnež in župan, je vredno največje pohvale in mu to znam tudi povedati. Tisto, ker je mene spodbudilo, da sem šel tale blog sploh pisati, je bila ena beseda v njegovem tvitu. "Narod". Govoril je o enotnosti naroda. Tudi zaradi svojega dela in tudi zaradi tega, ker se zadnje čase kar precej ukvarjam s spravo, ki - tako sem iskreno prepričan - jo kot "narod" potrebujemo, mi je postalo jasno, da ni "narod" tisti, ki ne razume koncepta sodelovanja, razumevanja in iskanja primernih rešitev, največkrat je to žal politika. Politika, ki je v zadnjega četrt stoletja uspela tako temeljito zastrupiti odnose med ljudmi, da bo za celjenje teh razpok potrebnega izredno veliko truda in tudi kar nekaj časa. Predvsem pa pripravljenosti tistega, ki je dosedaj metal palice v špice na kolesu "narodove" enotnosti, to pa je politika. Marko pa, o tem sem trdno prepričan, izredno dobro ve, kako se svet vrti. Ja, pa o kvarni blogi medijev tokrat sploh nisem pisal, sem pa temu namenil en zapis na blogu pred nekaj tedni. Tisti z nožem in tipkovnico. Ko bi se vsak enkrat zavedal teže svoje odgovornosti..... In optimizem. Jaz sam ostajam neomajen optimist, ker bi rad, da živimo tako, kot bi brez truda in spotikanja tudi res zmogli. Evo. :)
Marko Bandelli
10 Nov 2016
Ja, Tomaž. Mislim, da si kar dobro opisal tvoje razmišljanje. No, jaz mislim, da je še prostor za politiko, za tisto pravo politiko, ki jo lahko čuti človek, ki ve kaj pomeni »dati«. Res, da je takih zelo malo, vendar obstajajo. Malo, res malo, nas je norcev, ki smo iz uspešnega posla, ki še vedno dobro ustvarja, šli v neko dejavnost, da bi poskušali nuditi znanje, tisto znanje, ki sem ti ga želel opisati prej na FB, da bi si lahko ljudje pomagali, ustvarjali, bili uspešni. Naloga župana je pomembna naloga za rast in razvoj kraja, za ustvarjanje pogojev, ki naj bi v nadaljevanju nudila nova delovna mesta. Konec koncu, kaj je sploh politika?Za sigurno ni politika tisto kar se danes dogaja v Sloveniji. To lahko trdim, ker imam občutek, da gre zgolj za kruto medstrankarsko tekmovanje nekih populističnih oprijemov, z namenom osvajanja pozornosti, konsenzov,.. in še zdaleč neuresničljivih. Politik danes hoče biti všeč ljudem, ne da bi resnično razmišljal o vlogi in mandatu, ki ga je dobil od nas vseh, od državljanov. Ljudstvo je razumelo, da je vse brez veze. Na eni strani imamo opevajoče se revolucionarje, ki bi želeli, da bi bilo vse od vseh in nič od nobenega. Na drugi imamo take, ki obujajo in vzbujajo vrednotni rasizem, ker pač drugega ne vedo. Na sredini se je pa pojavila neka opcija, ki drugega ne dela kot tisto, kar smo mi že vse pripravili. Lahko rečem Mi, z veliko začetnico. Tomaž, omenjaš Bratuškovo, ki je bila leto in pol na vladi. Kar je naredila je časti vredno. Komaj zdaj se nekateri zavedajo nujne aktivnosti, ki so bile potrebne da ne bi res vrgli čez bok 25 let države. Toliko, kolikor je bila linčana od vseh (medijev in politike, ljudstva in podjetnikov), jo za nošo, ki jo danes ima , resnično spoštujem. Sedaj smo pa tu. Naša država. Kaj smo (mi vsi) naredili, da bi lahko v tej državi bolje živeli ? Kaj smo ustvarili, da bi lahko v tej državi bili ponosni? Kregal sem se, žalosten bil na trenutke, ko sem s svojimi očmi videl kaj se vse dogaja na naši nacionalki. In ti veš, da sem imel vpogled v vse kot predsednik NSja. Žal, sem moral prehitro oditi, zaradi mojih strankarskih funkcij. Televizija, ta velik aparat, manipulativno orodje, velesila, ki lahko vsili mnenje in prepričanost marsikoga. Ne pa povsod. Pri nas lahko, veliko, prepotentno….v določeni fazi tudi nesramno. Nismo še zreli Tomaž. Nismo. Res, še ne vemo kaj res je demokracija, kompromisna politika, konstruktivna opozicija, napredna in inovativna politična miselnost…… »jutri«. fajn bodi Marko
TC
10 Nov 2016
Marko, najbrž težko verjameš, da se o tem, kako bi se morala ta država premakniti, zelo podobno razmišljava. Jaz tudi zaradi tega, ker se po tej politiki valim od leta 1995, nenehno razmišljam, kako bi se morali reči lotiti, da bi končno začeli izkoriščati neverjetne potenciale, ki jih ima Slovenija. Smo država, ki ima praktično vse, ustavlja pa nas tisto, kar si napisal tudi ti. Medstranskarske zdrahe, tudi čisto osebne zamere in seveda iskanje koristi, kamor se obrneš. Jaz imam to Slovenijo iskreno rad in mislim, da si res zaslužimo nekaj drugega. In, žal, tega doslej nismo dobili. Vsi vzorci, ravnanje, dejanja vseh, ki so dobili državo v roke, prej ali slej poslanejo enaki. Mi pa to samo opazujemo. "Ker se itak ne da nič spremeniti." Nacionalka... samo to bom zapisal, ker nočem pljuvati po lastni hiši. Zelo sem vesel, da delam na radiu. Zelo. Saj so bili poskusi, da bi kdo skušal tudi na radiu "delati" politiko, ampak na srečo med novinarji ni našel dovolj odmeva in odziva. Pač vemo, da je ime, ki ga imamo, naš edini kapital. In s tem delamo previdno. :) Ja, in strinjam se s tabo. Ne poznamo niti črke K, ko gre za pravi, vsebinski, inovativen kompromis. Ampak ostajam optimist. LPT
Sabina
10 Nov 2016
Zanimiv prispevek. Ja, v razmislek... in poved, ki nosi toliko skritega v sebi: ' In politika, ki enotnosti ni sposobna niti na verbalni, kaj šele dejanski ravni, ugleda ni vredna.'
TC
10 Nov 2016
Ja, dokler politika ne bo doživela klika, da si ne dolgoročno, ampak srednjeročno špuka v lastno skledo, ne bomo šli nikamor. Žal.

REPLY:

    



celestina.si

is mobile friendly
 

2015 © Renovatio  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers