Ameriške volitve... Ne bom niti... Ne, res nima smisla, ker je v Sloveniji, Slovenkah in Slovencih nabranega toliko politično-analitično-napovedovalsko-prepirljivega znanja, da se pravzaprav o tem, kar se je dogajalo v zadnjih dneh tam čez veliko lužo, *res* ne da povedati nič novega. Pa tudi ne bi hotel.

K pisanju me je spodbudilo nekaj drugega, in sicer naslednji tvit, ki se dotika ameriških povolilnih dogajanj. Marko, ki ga zaradi vsega, kar počne kot župan in podjetnik, izredno cenim, pa včasih, ko gre za politiko, vsaj za moje pojme in okus, malce preveč poenostavi. Kdo ve, morda zato, ker je politik. ;) Kakorkoli, tole je napisal:

 

Borze so se umirile, demokrati zelijo skupno sodelovanje in napredek.
To je nekaj, kar mi ne poznamo in ne bomo nikoli: enotnost naroda.

— Marko Bandelli (@markobandelli) November 10, 2016

Saj sem mu potem odgovoril, kaj si mislim o tem. Da potrebujemo enotnost politike, ne enotnost naroda. V bistvu gre pri njegovem tvitu in po mojem mišljenju za popolnoma drugačen način dojemanja stanja, med zrelim, ki ga pozna tujina, in nahoruk, kar imamo doma.

V Ameriki je bila demokratska stranka, natančneje Hillary Clinton, tista, ki je pozvala, da je treba žogico umiriti in da je Trump pač predsednik vseh Američanov. In prav to je tisto, česar slovenska politika, vseh barv, odtenkov, nazorov in smeri doslej po volitvah in tudi pozneje med mandatom ni bila sposobna narediti. In tudi ni. Seveda so tudi besede Clintonove precej piarovske, ampak vsaj kažejo na določeno treznost politike, ki se zaveda, da mora sobivati tudi po volitvah. Kaj pa opazujemo mi?

Tisti, ki morajo vlado zapustiti, se čez noč prelevijo v najbolj zagrizene kritike vsega, kar nastaja. Postanejo najbolj goreči nasprotniki ravnanj aktualne oblasti in obenem najbolj goreči zagovorniki rešitev, ki jih - če smo iskreni - samo niso spravili pod streho, pa kakršnikoli so njihovi motivi že bili. Ko gre za takšno dojemanje in ravnanje, se lahko ozremo kar po celotni falangi SDS, zelo blizu je s takšnim ravnanjem tudi nekdanja premierka Bratuškova (oprosti, Marko, ampak tako pač je), ki je sicer tudi svoje premierske nastope večji del temeljila na stavkih "Kaj ste pa vi (Janševa vlada) naredili?" 

In razpoka med politiki ter prepad med politiki in "narodom" se širi. Niso politične stranke, parlament in kar je še tega po javnomnenjskih merjenjih kar tako ustanove z najmanj ugleda pri nas. Ugled si je treba pač prigarati. In politika, ki enotnosti ni sposobna niti na verbalni, kaj šele dejanski ravni, ugleda ni vredna. In naša politika ostaja trdno na dnu. In žal ne kaže nobene pripravljenosti, da bi se dvignila. Marko mi je pozneje odgovoril, da smo še mlada država, da je drugod razvoj politike trajal dlje. Prav, razumem, ampak 25 let, od katerih smo jih kar nekaj preživeli v takšnih ali drugačnih krizah, bi pametne, preudarne in v "dobrobit vseh državljanov" zagledane politike vseeno moralo malce premakniti.

Katere besede torej ne razumemo? Pamet? Preudarnost? Zagledanost (vase)?