Gor in dol po straniščni školjki

 

 

KLEOPATRE

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Gospa se je na jutranje nabasano 3G pririnila na Rakovniku in se sesedla na sedež nasproti mene. Po nekaj sekundah je njen pogled zataval desno in oči so se ji nenadoma razširile. Z nekakšno mešanico zgroženosti, začudenja in morda (res dobro) prikritega občudovanja je preskenirala levo, desno, gor, dol in se nato odpravila na še en krog in nato še na enega.

Najbrž sem bil nekaj minut prej takšen tudi sam.

Na drugi strani prehoda, onkraj povprečnosti, sta namreč sedeli dve kleopatri. Brezhibno oprašena breskvasta polt, ki je svojo pot končala malo pod brado, ustnice, ki so se sicer bočile nekaj milimetrov znotraj ostrega orisa, brezhibno zapolnjenega z rdečilom, z vsemi barvami tega sveta osenčene oči in tisto, kar odlikuje pravo kleopatro. Z geometrijsko patološko natančnostjo natisnjene obrvi. Ja, kolikor mi je znano, samo še faraonske posmrtne maske premorejo kaj tem obrvem podobnega. Ampak očitno obstajajo variacije na temo. Pri prvi kleopatri se je zunanji lok, precej neposrečeno, če smem pripomniti, končal tam nekje kot šarenica, druga pa je imela špuro s svinčnikom potegnjeno skoraj do ušes. Tako se mi je zdelo. In seveda oblačila, polna raztrganin in perlic in zavihkov in krznčkov in tudi torbici sta bili s podobo usklajeni. V bistvu precej slutty kreaturi, moram priznati. Kar videl sem ju, kako se pajtlata pred kakšno stelažo v New Yorkerju. "A si vidla una rožnata majca? Kaku se je svejtla. Pa samu tri êure je."

Kdo je prava kleopatra? Po mojih opažanjih je to posebna vrsta deklet tam proti koncu najstništva in tja do sredine dvajsetih let. Ko gre za južno zaledje Ljubljane, vrsta začne sramežljivo brsteti na Lavrici in tja do Škofljice, na polno pa jo raznese tja do Grosuplja. Verjemite, da vem, o čem govorim. Za mano je nekajletno študijsko zlasti jutranje preučevanje populacijskega vzorca na avtobusih 3B in 3G. Na Lavrici jih še ni prav dosti. Opazil sem tri. Eno, ki se oblači bistveno prelahkotno za svojo... Bone Structure, ter dve sestri, če ne celo dvojčici. Sem najprej mislil, da je ena sama, potem pa sem vendarle na postaji videl celoten dvojec, ki se je pred prihodom vzajemno pazljivo uredil. Če je ena sama, si pomaga z zaslončkom mobitela. Sicer pa klasika. Hitro preverjanje in po elegantnem, gazeljem stresanju grive so lavriške kleopatre pripravljene na nov dan.

Ja, lahko sem star, zagrenjen peder. Ampak hecne so pa vseeno. In zjutraj mi na busu ni nikoli dolgčas. In še. A RuPaul sploh ve, kak vizažistični potencial skriva ljubljanski LPP?

1 COMMENTS

Sabina
17 Mar 2018
Hihihihi, dobro si tole ubesedl. Imamo tudi mi nekaj teh in... sem že sama ugibala, kako naj se počutim. Staro?! Realno?! Staromodno?! Nekje vmes. Ja, hecne pa so. Tudi meni.

REPLY:

 
  



celestina.si

is mobile friendly
 

2015 © 2018 Renovatio  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers