Gor in dol po straniščni školjki

 

 

HOLD YOUR HORSES

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+


Nekaj dni se mi že tole mota po glavi. In kapljo čez rob je sinoči prilil Oli s svojim, že viralnim postom na FBKako prekleto prav ima. Kako neznansko zagaman narod smo. In tako, kot je Oli priporočil vsem nam, da bi si lahko malo naštelali kompase, s katerimi merimo dogajanje v družbi, si jaz želim, da bi nekaj tega attitude adjustmenta prelili tudi med novinarske vrste. Kloaka, v katero se v zadnjih nekaj letih spreminja slovenski medijski svet, postaja že zelo nevzdržna. Ja, ok, preden nadaljujem. Mediji so četrta veja oblasti, njihova naloga je, da nadzirajo in raziskujejo in blablabla... Ampak, in k temu se bom še vrnil, nimamo samo pravic, imamo tudi odgovornost. Odgovorno delo medijev pa...


Odpreš časopise in eno samo nažiganje in kritike. Jebemo se zaradi nekih kurčevih irelevantnih miz, mrtvohladno pa si privoščimo, da z redkimi izjemami gremo mimo podatka, da bo letos proračunski primanjkljaj manjši za sto milijonov evrov. Sto. Milijonov. Evrov. Primerjamo, kaj vse bi lahko kupili in storili za nov Cerarjev avto, obenem pa do nezavesti relativiziramo številke, ki govorijo, da se zadeve v Sloveniji vseeno premikajo na bolje. O Cerarjevem avtu... Ni njegov, ne bo ga odpeljal s sabo po koncu mandata, z njim se bo vozil njegov naslednik. Tako kot se je Cerar vozil v avtu, ki so ga - če ne motim - kupili v času Janševe vlade. Imamo lahko državo? Imamo lahko vsaj neko raven delovanja organov te države? Zgolj tako mimogrede opazimo, da ne glede na vse ta vladna koalicija vedno znova - pa naj bodo razlogi za to še tako oportunistični - nekako preskoči polena, ki padejo prednjo, se pa na ves glas že od leta 2014 sprašujemo, kdaj bodo predčasne volitve. Mediji so vsak dan polni zgodb Slovencev, ki so svojo pot "morali" nadaljevati v tujini, na hitro pa smo obdelali podatek, da se je v zadnjih dveh letih pri nas zaposlilo 49 tisoč mlajših od 29 let. Pa bi res lahko tule našteval še do nezavesti, vendar se bom raje ustavil.

In odnos novinarjev ter "novinarjev" do ljudi, s katerimi imajo opravka. Očitno napol gluhi voditelji vseh mogočih televizijskih oddaj se zaganjajo v svoje goste, s katerimi se očitno nočejo pogovoriti, katerih mnenje jih pravzaprav ne zanima, ampak jih hočejo v tistih nekaj minutah ovaditi, obtožiti, obsoditi in nekam spokati. Se ne znamo več pogovarjati? Se ne znamo več poslušati? Se nočemo? In seveda brez sramu nesramno obravnavanje tematik in ljudi, ki se jih lotimo, če kdo vrže nazaj nekaj v podobnem slogu, pa je to napad na svobodo in avtonomijo medijev. What's good for the goose is good for the gander. Žal tako pač je.

Saj ne vem, ampak imamo res tudi novinarji tako neusmiljeno kratek spomin, da se ne spomnimo skoraj vsakodnevnih zadreg, v katere nas je s svojo samovšečnostjo pehal predsednik devete slovenske vlade. Pa neusmiljeno sovražne retorike predsednika desete in predsednice enajste slovenske vlade, če ostanem samo pri zadnjih treh vladnih loterijah? Se ne spomnimo izrednih, skorajda vojnih razmer, v katerih smo živeli kar nekaj let? Se nam morda kolca po teh letih? Je zdaj res tako hudo in neznosno, da komajda dihamo, če vsak dan iz sebe ne vržemo nečesa negativnega čez to državo?

Torej pravica in odgovornost. S pravico nadzora, ki jo novinarskemu cehu daje ta status nadzora oblasti, prihaja tudi odgovornost. Recimo, da bili tolikanj odgovorni, da s pravico ne bi delali kot svinje z mehom. Kolegice in kolegi, s svojim delom, s podobo, ki jo vsak dan prelivamo čez svoje natipkane strani, prebrane besede in prikazane podobe, urbi et orbi sporočamo, kaj si mislimo o okolju, v katerem živimo. V okolju, ki ga prav z lastnim delom sooblikujemo tudi mi. Res je, sovražni govor in nižanje ravni razprave, nizanje izključno negativnih zadev in v prvi vrsti iskanje vsega najslabšega je nekaj, kaj je v zadnjega četrt stoletja do perverzne popolnosti izpilila slovenska politika, ampak nam tem vzorcem ni treba slediti. Nabijanje, uničevanje vseh in vsega, negativizem in apokalipsa vsako jutro znova, ob tem, da se tisto, kar je morda dobro, omeni precej na hitro, če sploh - ne, to ni odgovorno delo. To je zabijanje žeblja (tudi) v lastno krsto. Naša država nikoli ne more polno zaživeti, če jo zaustavljajo tisti, ki bi morali zanjo skrbeti. In na precej pomemben način zanjo skrbimo tudi mediji. 

Ja, že kar slišim kričanje: Rit prodana! Mediji moramo biti kritični do oblasti! Kritičnost je eno, to, o čemer pišem, pa nekaj povsem drugega, če smo iskreni.

Dajmo se vsi skupaj enkrat vsaj za trenutek ozreti okrog sebe, morda tudi čez meje te naše Slovenije, in ponotranjimo dejstvo, da Slovenci v povprečju ne živimo slabo. Res ne živimo slabo. Država, v kateri živimo, je čudovita. In lahko postane tudi boljša, če jo bomo vsi nekoč nehali dušiti. Ker ni vse slabo.

In bom za konec ukradel Olijev stavek. Fakof s tako logiko. Fakof.

 

14 COMMENTS

EMU
17 Sep 2016
Novinarji servirajo kar ljudje iščejo in berejo in s čimer se hranijo. Spirala naslajanja, bentenja, senzacionalizma in kritike. Jaz bi uzakonil Dan dobrih novic. Na svetovni ravni. Ma kaj samo en dan...
TC
17 Sep 2016
Ja, nekaj je gotovo tudi sledenja "okusu", ki pa ga je ustvaril kdo? Tudi novinarji. Tako da gotovo je nekaj tudi na tem. Je pa nekaj drugega, kar me bolj skrbi. Marsikateri od novinarjev si najverjetneje predstavlja, da nekako soustvarja politiko, gospodarstvo... področje, ki ga pač pokriva. Občutek moči, pravi ali namišljen, pa je vedno nevaren. Tako da je pri takšnih rečeh dobro biti še malce bolj pozoren.
Jm
16 Sep 2016
Res je med novinarji preveč senzacionalizma in premalokrat se koga pohvali, v politiki pa sploh ne. No 100 mio manj primanjkljaja ni za hvalit, ker imamo v 3 letu konjukture še kar minus, res bipa lahko manj kurcali, ker smer je prava, hitrost pa prej kot slej stvar okusa. Ampak to so vse res malenkosti v primerjavi z gladkim in namernim laganjem v medijih od katerih se pričakuje brezpogojna resnica. Recimo tole - http://imedi.si/blog/jeanmark/2016/06/22/laz-velika-laz-mladina/ - dokler bo laž imela mesto v medijih, je čisto vseeno ali nabijajo ali lažejo, ker je resnica morda čisto drugje.
TC
17 Sep 2016
Ja, saj jaz nisem govoril o tem, da bi morali zdaj na vse pretege hvaliti, daleč od tega, ne pa bi škodilo, da bi se dogajanje pač umestilo v nekakšen kontekst, o katerem govoriš tudi ti. Smer je prava, kako in kam naprej, pa je odvisno od vseh. O tvojem linku pa...... No comment. :/ LPT
Andrej Kokot
16 Sep 2016
Prekleto res! Najbrž mi prav zato ne diši preveč spet delati v tej srenji. Predaleč je šlo. In nove generacije poklicnih pohabljencev pritiskajo v hrbet. Spredaj pa šefi svoje nabrušene osti porivajo kričeč: "Branost, gledanost, poslušanost ... in zniževanje stroškov." Se strinjam z Olijem. In s tabo, se vé.
TC
17 Sep 2016
Saj ne, da bi se nekaj gladil po hrbtu, ampak na Radiu nam vsem še nekako uspeva držati neko "racionalno črto". Upam, no. Vsaj meni se tako zdi. Vsi pa bi morali na svojo okolico gledati krepko drugače, ja, to pa je bistvo. In - fraza - začeti pri sebi. Pa dajmo, ne? :) LPT
MixedNuts
16 Sep 2016
Fantastično! Ta zapis sem bral od daleč stran, potem sem šel gledat prejšnje Verjamem, da bi v Sloveniji spila pivo, vino, vodo, kavo ... karkoli in se zelo dobro razumela. Lep pozdrav in vse dobro!
TC
16 Sep 2016
No, ko prideš spet kaj naokrog, se oglasi. :))) Hvala in res lep pozdrav, Tomaž
Marko
15 Sep 2016
Ta zapis je zadetek v polno in velja seveda tudi sirse. Moj nedavni skromni prispevek na temo je dosegljiv tukaj: http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/raj-z-napako.html
TC
16 Sep 2016
Marko, hvala. Tvoj zapis v delu pa je obliž na moje rane in ugibanja in razmišljanja, zakaj se res enkrat ne vzamemo malo v roke in se realno ozremo okrog sebe. Zapečkarstvo par excellence in strah pred tem, da ti nekdo reče, da si za marsikaj kriv sam? Bomo videli. LPT
Elly
15 Sep 2016
Ker živim v tujini, ker ni bilo možno najti službe v Sloveniji, lahko primerjam Slovenijo s tujino. V Sloveniji je težko najti službo (kar bi lahko opredelila kot velik minus za Slovenijo), a je kljub vsemu veliko, veliko boljša kot si mislimo. Sama lahko iz lastnih izkušenj rečem, da je naš zdravstveni in šolski ter predšolski sistem veliko boljši, kot govorimo in mislimo, da je. Bodimo enkrat ponosni na to, kar imamo (jaz sedaj s ponosom rečem, da prihajam iz Slovenije, kjer so stvari na teh področjih veliko boljše urejene). :)
TC
15 Sep 2016
Ko bi le več ljudi svet doživljalo tako kot ti. In ko bi bili tudi tako realni. Tu pa je stavek "Ni nam tako slabo" pogosto skoraj kot psovka.
Mark
15 Sep 2016
"Jebemo se zaradi nekih kurcevih irelevantnih miz... " Toliko o "nizanju ravni razprave" v novinarstvu. Eh...
TC
15 Sep 2016
Pa le uspe zgrešiti bistvo, ne?

REPLY:

    



celestina.si

is mobile friendly
 

2015 © Renovatio  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers