Gor in dol po straniščni školjki

 

 

DOA BLOGPOSTS

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+


O marsičem sem hotel pisati zadnje dni, morda kakšna zadnja dva tedna, ampak se v tej vročini in drvenju proti koncu julija ni nič do konca izvalilo. Torej en sam kup klopotcev. In kaj bi lahko, če bi bilo, ko bi bilo?


WE COME IN PEACE - o največji laži v zgodovini človeštva, o tem, kako smo vsi dobri in plemeniti in ohinsploh. Seveda bi se to nekako navezovalo na teroristične napade po Evropi in tako pridno repostanje vsega, slabega, kar so - posplošujem - Arabci naredili po Evropi, da kaže, da smo popolnoma pozabili, kaj vse bi lahko belcem v različnih obdobjih zgodovine nalepile druge rase in verstva. Po mojem Evropa pač doživlja nekaj iz stavka Karma is a bitch ali pa po naše: Žanješ, kar si sejal. Enkrat se krog obrne. Deli sveta, ustvarjeni po evropski meri in obrazu, si pač jemljejo pravico do tega, da ne nastavijo še drugega lica. Ja, krščanstvo je jeba, če se ga ne lotevaš prav. In o tistem repostanju... Zdaj vem, zakaj so na drugem pasu avtoceste, kjer ni nesreče, po navadi daljše kolone. Ker se očitno zelo radi - ne bom pisal v prvi osebi - naslajate nad tujo bedo. Ker vas to rajca. In to ni kul.

No, iz tega na koncu ni bilo nič.

DEFICITARNI ODNOSI - poletje je čudovita priložnost za opazovanje. Ljudje smo poleti, med dopusti in počitnicami, še posebej radodarni, ko gre za deljenje naše sreče na družabnih omrežjih. In tisto, kar sem opazil. Več je poleti srečnih, nasmejanih, obvezno skupinskih fotografij parčkov, družinic, družin, younameit, večja je verjetnost, da nekdo čuti, da je morda prav tako, ker je bilo pred tem tudi kaj narobe, "pa dajmo poleti za javnost kakšen flajšter čez napopat". Bo jeseni lažje. Takšen zelo poceni damage control se mi to zdi.

No, tudi iz tega na koncu ni bilo nič.

ENO ČEZ RIT - ja, ta nesrečni zakon o preprečevanju nasilja v družini. Nič ne bom kaj dosti pametoval, ker nimam otrok in ker me kakšen pamž najbrž s svojim nemogočim vztrajanjem pri čemerkoli že ni še nikoli stisnil ob zid. Ampak, misel, ki se mi je pripeljala ob tem kričanju, da je z družinami konec, seveda pa nisem pozabil na vsesplošen bes ob srhljivem primeru deklice, ki sta jo starša mučila do smrti. Če kdo res misli, da vam bodo otroka odpeljali, ker bo moral pospraviti svojo sobo ali pa ker ne bo imel telefona, si ta res ne zaupa kot starš. Če pa se kdo boji, da bi morebitni pogovor na CSD ob čem hujšem na dan privlekel kaj večjega, potem pa naj pač živi malo drugače. In še... Vzgoja otroka po mojem ni neusmiljeno outsourcanje časa, ki bi lahko preživeli s svojimi otroki, da starši torej otroku najdejo vse mogoče krožke in dejavnosti, po katerih ga razvažajo. Vzgoja je po mojem trud, da čas s svojimi odnosi, trudom, skrbjo in ustvarjalnostjo zapolnijo prav starši sami. Ampak... "Joj, kaj vse ima naš," je pač - v mojih očeh - en sam izgovor.

No, in tudi iz tega na koncu ni bilo nič.

Pa saj je tako morda bolje, ker očitno zadnje dni nisem imel namena ali volje povedati kaj lepega ali dobrega ali spodbudnega in z rožicami postlanega. Sicer grem pa zdaj na dopust in vam bom tako ali drugače dal mir.
Razen če ne bom z vami delil prav vsakega trenutka in misli in utrinka in prebliska in domislice in dogodka in... Ker se mi bo zazdelo, da ste vi moja prava in edina družba, da tisti, ki bodo z mano, itak ne štekajo tega ognjemeta lucidnosti, tega orgazma duhovitosti. Da se bom raje zatekel v zavetje interneta, ker mi tam itak nekdo nekoč nekako odgovori. No, tudi o tem sem hotel pisati.

Pa, na srečo, tudi iz tega na koncu ni bilo nič. En kup DOA reči torej. Da ne bo treba guglat. Dead On Arrival. Ni bilo več kaj rešiti.

Ker grem. Adijo.
 

2 COMMENTS

Rok Šuster
31 Jul 2016
Lepo si napisal... Tisto o vzgoji otrok še posebej pravilno. Dršse Lp, Rok
TC
07 Aug 2016
Hvala, Rok. Se držim. :) LPT

REPLY:

    



celestina.si

is mobile friendly
 

2015 © Renovatio  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers