Najprej en disclaimer. Ok, včasih moram narediti tudi malce izjeme in zdajle bom posegel v politiko, čeprav tega vsaj na tem blogu ne počnem preveč rad. Ampak včasih je treba.

Tole pa zdaj res postaja zanimivo. Govorim o prihajajočih predsedniških volitvah in do zdaj znanem naboru tistih, ki bi se jeseni radi pomerili za naklonjenost in poklonjeno neposredno voljeno funkcijo predsednika države. Ne bom govoril o pristojnostih, ne bom govoril o prejkone protokolarni vlogi te funkcije (ker to ne drži), vznemirja me že misel, kako bodo potekala jesenska soočenja med kandidati. In piko na celotnemu cirkusu je dodala napoved, da se namerava na volitve podati tudi "štajerski slavček" Damjan Murko. Tako noro in neposredno nastavljenega ogledala si najbrž aktualni predsednik Borut Pahor, ki si želi lagodnega sprehoda do drugega mandata, najbrž res ni želel ali hotel videti. Murko namreč pooseblja vse tisto, v kar se je v marsičem žal sprevrgel prvi Pahorjev mandat, pa tu nikakor nočem zmanjševati pomena nekaterih potez, s katerimi je postregel aktualni predsednik. Ker sem človek, ki mu veliko pomeni mirno, vsaj nekoliko prijazno in umirjeno okolje, bo treba Borut Pahorju - ne glede na motive - vedno sneti klobuk, da sodeluje pri kar nekaj korakih, s katerimi bomo Slovenci končno začeli živeti to prekleto izmuzljivo spravo.

Ampak... Kralj instagrama ali kar še je teh plehkih opisov je iz svoje funkcije in mandata z vsenavzočim pojavljanjem in opravljanjem vseh mogočih in nemogočih del razvrednotil marsikaj, kar bi moral početi predsednik države. Če ostanem samo pri delu. Je Borut Pahor res tako vsemogočen, da lahko mimogrede opravi z deli in poklici, ki so nekaterim ljudem vse? Poklici, za katere so se nekateri usposabljali in študirali? Je res vse tako preprosto, da lahko On pač pride in vse to naredi in s tem - hote ali nehote - ljudem pokaže, da je to, s čimer se sicer preživljajo, preprosto in pravzaprav res nič posebnega? Pa pustimo zdaj miške in druge zdrse, omenimo pa lahko še nekaj, kar ju z Murkom povezuje. Koledar. No other comment needed.

Tako postane res zelo merodajno vprašanje za začetek vsakega soočenja. Je to res tisto, kar naj bi postala predsedniška funkcija? Burka? Predstava? Malo razglašenega vpitja in delovanja, pa pojdimo naprej?

In še nekaj, s čimer se odpira še eno veliko polje zelo spolzkega terena. Stališča. Jasna, odločna stališča o aktualnih družbenih vprašanjih. Stališča, ki smo jih zadnjih pet let čakali skorajda zaman. Stališča, s katerimi kar mimogrede postreže nek drug kandidat, s katerim bi najbrž morali kar računati. Marjan Šarec. Človek nove, mlade generacije, ki zna zelo jasno povedati še nekaj, s čimer se v osnovi strinjam. Praktično stalna politična garnitura, ki po Slovenija lomasti zadnjih 25 let, oziroma tisto, kar je od nje ostalo, ni pokazala nič kaj tako osupljivega, da bi si zaslužila nadaljevanje pohoda po vseh funkcijah, oziroma skakanja z ene funkcije na drugo, seveda z dodatkom, da na nobenih funkciji človek ni pokazal ničesar, kar bi bilo jamstvo za novo nagrado.

O drugih kandidatih, ki bi jeseni radi naskakovali prestol z oznako PRS, pa morda kdaj drugič. Če se mi bo kaj posvetilo.

Pred nami je torej zanimiva jesen. Po povsem "strokovni", politično voajeristični plati se je res veselim. 

*Fotka je sneta z interneta. Kot klovn se namreč še nisem slikal. Kot pravi klovn, mislim.