Gor in dol po straniščni školjki

 

 

#BERG

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+

Najprej en tak droben disclaimer. Ne vem, kakšna nadaljevanka je Gorski zdravnik. Nisem je videl niti minute. To, da obstaja, mi je bilo jasno iz maminega navdušenja, saj se je z nekaterimi liki iz te serije res spoprijateljila. Ja, še ena od reči, ki so šle - tudi povsem zavestno - mimo mene. Pač nisem pretiran uporabnik in - kar težka beseda - uživalec televizije.

Gorski zdravnik, no, igralec, ki igra to vlogo, se je torej ustavil v Sloveniji. Prav. Tisto, kar me je zbodlo, pa je bila neskončna množina zgražanja, zasmehovanja, posmehovanja in vzvišenih komentarjev zlasti na tviterju, ni jih manjkalo niti na - sicer bolj na iiiiiiiiii kako lepo naravnanem - facebooku. Čakajte, zakaj že?

V Slovenijo je torej prišel človek, ki s svojim delom, s tem, kar počne, očitno navdušuje veliko ljudi. Prišel je človek, ki ljudem prinaša nekaj drugega, jim ponudi drugačen svet. Prišel je človek, ki ljudem omogoča, da za hip podoživijo neko drugo zgodbo, da se postavijo v kožo nekoga drugega. Prišel je človek, ki s svojim delom ponuja nekakšno utopijo, utvaro. Človek, ki ljudi osrečuje.

In veliko ljudi je tega človeka hotelo videti. Ga pozdraviti. Ga morda srečati, dobiti avtogram, se morda z njim fotografirati. Skratka, v živo videti nekoga, ki jih... Preprosto osrečuje.

In zdaj me res zanima, v čem je navdušenje teh ljudi manj vredno od navdušenja nad - stopam na spolzek teren - uspehi Ilke Štuhec ali pred tem Tine Maze. Zakaj je navdušenje teh ljudi manj vredno od navdušenja zelenih, vijoličnih, rdečih, kakršnihkoli že navijaških množic, ki z - dobesedno - polnimi ritmi petard in raket besnijo po stadionih? Zakaj je ta sreča manj vredna od sreče, ki ti jo lahko ponudi lepo odpet in odigran koncert? Ali pa recimo od sreče, ki ti jo ponudi bogastvo vzporednega sveta v nekem romanu? Saj praviloma teh svojih idolov, ljudi, ki jih občudujemo, osebno ne poznamo. So tam nekje, daleč stran od nas. Si pa predstavljamo, da jih poznamo, ker jih spremljamo vsak dan.

In še nekaj je treba dodati. Vsi ti ljudje, od gorskega zdravnika do zabritih in potetoviranih mladcev, to, s čimer nas navdušujejo, počnejo za denar. In mi kupujemo to zgodbo. In s tem ni pravzaprav nič narobe. Narobe pa je, da smo tako naduti in - v svoji ne-samozavesti - tako samozavestni, da smo pripravljeni soditi tudi, katera sreča ter navdušenje sta večvredna in več vredna. 

Vzvišenost kot vrednota? Kot stališče? Ne, hvala.
 

6 COMMENTS

Sabina
21 Mar 2017
Tomaž, fino si tole spisal. Obisk igralca je res in očitno pritegnil množice. Sama ne sodim. Nikogar. Vsak ima svoj okus in verjame v svoj prav. Nekateri imajo idole, drugi jih nimamo. Sem se zagotovo ob obisku kdaj nasmehnila, dodala kakšen stavek, pa nič slabšalnega nisem mislila ne o zdravniku, ne množicah. Če so srečni oni, sem tudi jaz. Vedno sem tega mnenja. Podpišem: 'Narobe pa je, da smo tako naduti in - v svoji ne-samozavesti - tako samozavestni, da smo pripravljeni soditi tudi, katera sreča ter navdušenje sta večvredna in več vredna. '
TC
22 Mar 2017
Ja, sreča je sreča. In da se nekomu posmehujemo, ker mu je nekaj polepšalo dan... Precej izrojeno. :)
Mojca
21 Mar 2017
Isto. Če bi prišla Lady Gaga v našo vas, verjetno ne bi samo skomignila in rekla da me ne zanima. Vsak ima svoje idole. Vsako tele ima svoje vesele :)
TC
22 Mar 2017
Majkemi, da res. :)
Rok
17 Mar 2017
Zdravo Tomaž Kot vedno si tudi tokrat lepo in korektno napisal. Lp, Rok
TC
17 Mar 2017
Hvala, Rok. :) Spet sem se malo poslušal.

REPLY:

    



celestina.si

is mobile friendly
 

2015 © Renovatio  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers