Ker so zame lisičke najboljše gobe in ker so zame najboljše lisičke z jajci, vam tokrat ponujam enega svojih kulinaričnih vrhuncev. Lisičke z jajci. :) Res, kot je napisala Mojca na tviterju, pravi virtuoz v kuhinji sem. In te jedi se lotevam bravurozno drugače kot recimo moja mama, ki lisičke blanšira. Jaz uporabljam surove. The only way to go.  Pa začnimo.

Lisičke je treba narezat, a ne? Jaz jih kar precej na debelo. Tisti drobčkeni, spackani koščki niso ničemer podobni. Aja, hvala za gobe, ata. In potem režemo naprej...

Čebula. Nisem oboževalec, zato je moje razmerje nekako pol ne prevelike čebule za dobre pol kile lisičk.

Peteršilj, naj ga bo kar veliko. Pa ne preveč sekljat, naj bodo koščki kar veliki. A smo pripravljeni?

To je to. Olje, sol, poper (če sem zelo navihan, sol nadomestim z eno jušno kocko, to pa je, kar zadeva kemijo, to.)

Fenomen, ki ga nikoli ne bom razumel in dosegel. Posteklenela čebula. To obstaja? No, kakorkoli, malo jo popražim.

Lisičke na čebulo, posolit (ali pogoljufat z jušno kocko, zelenjavno) in krepko popoprat. In potem dušit toliko časa, da gobe spustijo vodo in da potem skoraj povsem povre.

Malo pred koncem dušenja ruknem zraven še peteršilj. In evo, to je faza, ko v pisker romajo še jajca. Mešam jih toliko časa, da vse skupaj primerno zakrkne, v mojem primeru je to skoraj povsem do suhega. Smrklja ne jem.

 

Dober tek.