KURJI TRENUTKI

Share on Facebook Share on Twitter Share on Google+


Saj jih ima vsak, a ne? Tiste trenutke ali pa kar stanja, zaradi katerih mu je sredi zelo opinionated družbe lahko včasih malo nerodno. Malo, ok? No, jaz jih imam kar nekaj in če je kaj lažje, če reč zabrišeš na odprto, bom tvegal. Tole je nekaj mojih kura utrinkov. V bistvu me jih ni tako strašno sram. No, pa pojdimo po tistih, ki se jih spomnim zdajle.

Titanik je še vedno eden najboljših filmov vseh časov


 

Ja, to lahko utemeljim z enim samim stavkom, ki ga bom vedno podpisal. Če najdeš ljubezen, zaradi katere si v enem dnevu pripravljen tvegati vse, kar si imel doslej, ji sledi. Ja, ok, Jake in Rose sta res imela samo en dan. Sam sem se pred skoraj petnajstimi leti tudi v enem dnevu odločil, da tisto, kar sem imel dotlej, ni vredno obžalovanja. Ja, se je pa precej bolje končalo. Očitno so bila lesena vrata dovolj velika za oba.

Gate

Ok, to je že skoraj splošno znano, a ne, da sem rahlo obseden z gatami. Sicer ne vem, kaj točno naj počnem z vsemi tistimi, ki jih že imam doma, ampak prav danes je iz Avstralije prispel nov paketek. Aussiebum, model Classic, v barvah, ki jih še nisem imel. A, jbg. Vsakemu svoje. So pa lepe, a ne?

Kričanje z najstnicami

Ja, priznam, čeprav sem se med odraščanjem vzgajal s precej drugačno glasbo, zdaj, v zrelih letih, včasih klecnem. In eden očitnejših poklekov bo sredi julija, na stadionu San Siro v Milanu. Z nekaj deset tisoč najbrž večinoma krepko mlajših ljudi bom namreč kričal na koncertu Beyonce. Enkrat se je pač treba poklonit kraljici showbiza, ne? Sue me.

Foxy Teens

Spet en glasbeni greh. Imam celotno diskografijo skupine Foxy Teens, in sicer iz njihovega prvega, zame seveda edinega pravega obdobja, do prihoda Špele PoznejeBrizgalnaBrizga v skupino. In... Plate sem tudi poslušal.

The Voice of Italy

Televizije, razen če me kaj izrazito premami, ne gledam. Tako z veseljem in zavestno zamujam in izpuščam tudi vse slovenske izpade talentov in "talentov" pa takšnih in drugačnih reality šovov. Ampak, ko se začne italijanski The Voice, se me ne odtrga od televizije. Nikakor in nikoli ne. Kaj pa vem. Jezik, res dobri pevci, mal drugega sveta pa je ok. In nova sezona se začne jutri. Frača v meni je mokra.

Torbica...

Mislim, da je bila to moja najnižja točka doslej. Najprej je bil Williams pub in preveč pira. Pa razodevanje nekaterih reči, ki naj bi jih sicer zadržal zase (kar sem izvedel pred kratkim *blush*) pa vabljenje vsega sveta k sebi domov potem pa medijska noč Nove Slovenije in nov val samo-sramotenja. Spenkanje poslancev po riti, stresanje absinta, you name it. In ko sem odšel domov, sem se odločil, da sem prišel s torbo, zato sem z eno torbo tudi odšel. Kako sem slonel na štangi na avtobusni postaji in kako je nek mimoidoči odgovoril na moj telefon in tistemu, da drugi strani rekel, da naj raje pridejo pome, je druga zgodba. Kako sem prišel domov, ležal na zvoncu, dokler se mi vrata niso odprla, in potem zaspal na sekretu, tretja. Kako je potekal naslednji dan in kako sem prek prijaznih ljudi ugotovil, kaj se je res dogajalo in kako priti do svoje torbe, pa morebiti nav blog zapis. No, od takrat naprej (skoraj) vedno prej preverim, kako močen je alkohol, ki ga nameravam piti, in (skoraj) vedno nadzorujem tudi, koliko spijem.

Skoraj.


In če se ozrem na tole, kar sem napisal, niti ne gre toliko za kurje utrinke. Prej za pomanjkanje okusa. Ampak kar je, je.

Pa tvoja sramota v nekaj besedah?
 

REPLY:

 
  



celestina.si

is mobile friendly
 

2015 © 2019 iWeb  I  powered by QUBE system™  I  host on GreenServers