REPLY:
IKSTJUB ET CO
Vedno me je zanimalo, kolikšen je odstotek tipov (vseh starosti, barv in oblik), ki katere od svojih naprav, ki omogočajo tudi fotografiranje, ni nikoli, ampak res nikoli "zlorabil" za takšno ali drugačno fleširanje, razkazovanje in podobno. In koliko je, recimo, tipov, ki za takšen ali drugačen seksting ni še nikoli "zlorabil" svojega telefona? Ugibanje o številkah si seveda lahko privoščimo, ampak težko je oporekati moškemu zadovoljstvu, ko njegove "reči" vse delujejo in so videti dobro. Jebi ga, moč avtoerotike je huda. In jebiga ga, komplimenti, ko reči, ki delujejo in so videti dobro, pa otroški (ja, gospe, nezreli in nedorasli) moški duši tudi godijo. Četudi gre za komplimente, ki prihajajo od po svoje nekompatibilnih primerkov, ko gre za seks.
O ženskah tule seveda ne bom razglabljal pa tudi nočem in ne morem razglabljati, najprej seveda zaradi divjega pomanjkanja vpogleda v žensko psiho in telo, ampak zdi se mi, da je takšnega vase obrnjenega in navzven eksplicitnega odnosa do lastnega telesa precej manj. Ali pa je vsaj do njega težje priti. Ali pa so zadržki drugje, morda tudi v precej zahojenem odnosu slovenske družbe do seksa in golote. Saj veste, tip, ki jih podre šest, je frajer, punca, ki jo podre šest tipov, pa je ničvrednica.
No, kakorkoli. Ja, spet eno priznanje, če smo že pri tem. Dostopnost trenutkov na svetovnem spletu, tistih trenutkov, ko so ljudje srečni sami s sabo ali pa v družbi, me veseli. Ne govorim o profesionalni pornografiji, polni teles, ki so sama sebi namen; pornografiji, polni vnaprej predvidenih in večinoma slabo izpeljanih prizorov; pornografiji, polni preprostih, bedastih stavkov in potvorjenih čustev ter občutkov. Ne, govorim o ljubiteljskem pristopu (nočem govoriti o amaterjih) do trenutkov, ko nekdo od sebe dejansko rukne vse in se njegova ekshibicionistična plat odloči, da bo pockrljala tudi vse voajeristične plati vseh tistih, ki se priklikajo do teh trenutkov.
Ja, nekaj zelo erotičnega zame je v človeku, ki počne tisto, kar mu najbolj sede in se zaveda, da pri tem ni sam. Ki se zaveda tudi in zlasti tega, da tisto, kar počne, prežečih opazovalcev ne bo pustilo hladnih. In ki to počne zgolj zato, ker si je to zaželel. Ker to hoče. Ne, ker je za to tudi plačan. In ker sladkosti nad orgazmom (tako se mi zdi, no) pravzaprav ni. Tretji Newtonov zakon pa lahko nekako prenesemo tudi v tole, kajne?
Pa jaz? Kot se zadnjič mimogrede navrgel na tviterju. In another life... Bi bil najbrž zvezda ikstjuba.
Kaj pa ti?
*naslovno risbo je prispeval J. A. Siverio (poiščete ga lahko na Facebooku), izdelana pa je po... hmm... fotografski predlogi.
